Neolitik ali mlajša kamena doba obsega v Sloveniji čas od 5. do konca 3. tisočletja pred Kr. Običajno pravimo, da so za začetek neolitika značilni stalna naselitev, udomačevanje živali in obdelovanje zemlje ter gojenje prvih kulturnih rastlin. Ta način življenja se je najprej pojavil na Bližnjem vzhodu v območju plodnega polmeseca, med Evfratom in Tigrisom, in se postopoma razširil na evropska tla.
Mlajša kamena doba se zaključi z začetki metalurgije, t. j. uporabo bakra in izdelovanjem bakrenih predmetov. Raziskave naselbinskih ostankov na savskem pomolu blizu vasi Drulovka so potekale sredi petdesetih let preteklega stoletja in dale bogato gradivo iz neolitske in zgodnje bakrene dobe. Najdbe predstavljajo pomembnejši del arheološke zbirke Gorenjskega muzeja.
Mlajša kamena doba se zaključi z začetki metalurgije, t. j. uporabo bakra in izdelovanjem bakrenih predmetov. Raziskave naselbinskih ostankov na savskem pomolu blizu vasi Drulovka so potekale sredi petdesetih let preteklega stoletja in dale bogato gradivo iz neolitske in zgodnje bakrene dobe. Najdbe predstavljajo pomembnejši del arheološke zbirke Gorenjskega muzeja.
Na raziskanem območju na Drulovki sicer niso bile odkrite sledi stavbnih konstrukcij, po najdenih kosih hišnega lepa, t. j. gline, s katero je bila oblepljena notranjost lesenih kolib, pa so raziskovalci sklepali, da so bile pravokotne oblike. Domnevno so nosilne stebre oprli na kamnito podlago in s tem preprečili prehitro gnitje lesa. Stene so bile iz z blatom ometanega prepletenega šibja.
Med odkritimi ostanki prehrambnih rastlin tega časa so najpogosteje najdeni ječmen, več vrst pšenice, bob in grah, grašica, repa in koleraba ter lan. Številni kostni ostanki divjih živali in ribjih koščic dokazujejo, da sta bila lov in ribolov še vedno pomemben vir prehrane. To so si prebivalci Drulovke popestrili z nabiranjem divjih sadežev in jagodičja, na kar je mogoče sklepati po najdbi številnih koščic in pečk.
Med največja tehnična odkritja te dobe štejemo lončarstvo. Ročno izdelano glinasto posodje so žgali v preprostih kopah ali celo na odprtem kurišču. Posodje je dovolj trdno tudi za pripravljanje hrane na odprtem ognju, še posebej če je bil glini primešan pesek.
Tkanine so izdelovali iz rastlinskih vlaken močvirskih trav, lanu ali konoplje. Snope lanu so osušili in otolkli semena, ki so se uporabljala za prehrano. Stebla pa je bilo treba namakati v vodi in ponovno osušiti. S trenjem, tolčenjem in mikanjem je nastala preja. Podobna je bila obdelava konoplje. Od živalskih vlaken so uporabljali le ovčjo dlako, tedanje ovce namreč še niso imele volne.
Med odkritimi ostanki prehrambnih rastlin tega časa so najpogosteje najdeni ječmen, več vrst pšenice, bob in grah, grašica, repa in koleraba ter lan. Številni kostni ostanki divjih živali in ribjih koščic dokazujejo, da sta bila lov in ribolov še vedno pomemben vir prehrane. To so si prebivalci Drulovke popestrili z nabiranjem divjih sadežev in jagodičja, na kar je mogoče sklepati po najdbi številnih koščic in pečk.
Med največja tehnična odkritja te dobe štejemo lončarstvo. Ročno izdelano glinasto posodje so žgali v preprostih kopah ali celo na odprtem kurišču. Posodje je dovolj trdno tudi za pripravljanje hrane na odprtem ognju, še posebej če je bil glini primešan pesek.
Tkanine so izdelovali iz rastlinskih vlaken močvirskih trav, lanu ali konoplje. Snope lanu so osušili in otolkli semena, ki so se uporabljala za prehrano. Stebla pa je bilo treba namakati v vodi in ponovno osušiti. S trenjem, tolčenjem in mikanjem je nastala preja. Podobna je bila obdelava konoplje. Od živalskih vlaken so uporabljali le ovčjo dlako, tedanje ovce namreč še niso imele volne.
Kamnite sekire in kladiva so bili izdelani izredno natančno in zglajeni po celotni površini. Luknje za nasaditev ročaja so izvrtali s pomočjo votle kosti in peska. Najdba čepa iz izvrtanine kamnitega kladiva in mnogoštevilni odbitki so dokaz, da so orodja izdelovali v naselbini.
3.1 Keramični lonec, skleda, posoda z dulcem, posoda na nogi in cedilo
Sredina 5. tisočletja pr. Kr., Drulovka
Drulovška keramika je bila različnih oblik, dobro žgana, zglajena in včasih črno ali rdeče slikana. Še preden so posodje pred peko osušili, so zgladili površino. To so napravili bodisi s šopom mokre trave, kosom usnja ali koščkom lesa. Okras je bil narejen z vrezovanjem in žlebljenjem, vbadanjem ali odtiskovanjem prstov v še mokro površino glinaste posode. Nekatere posode imajo ročaje. Med njimi najdemo tunelaste, včasih okrašene z vbodi ali vrezanimi linijami, bradavičaste ali tudi v obliki ljubkih živalskih glavic.
3.2 Keramične zajemalke
Sredina 5. tisočletja pr. Kr., Drulovka
Posebna znamenitost Drulovke so številne najdbe keramičnih zajemalk. Imele so dulec za ročaj, nekatere so bile tudi okrašene. Ker je bila na eni od zajemalk odkrita debela plast rdeče barve, okre, domnevajo, da je morda služila pri neznanem obredu. Zadnji čas raziskovalci omenjajo, da so se podobne zajemalke uporabljale pri taljenju bakra, kar pa za drulovške najdbe ni dokazano.
3.3 Posodje z okrasom v obliki živalskih glavic
Sredina 5. tisočletja pr. Kr., Drulovka
Male posodice so bile narejene z vso pozornostjo in so bile morda namenjene za obredno uporabo. V živaskih figuricah moremo prepoznati govedo in drobnico, ki je tedanjemu človeku predstavljalo največje bogastvo.
3.4 Predilna vretenca in uteži za statve
Sredina 5. tisočletja pr. Kr., Drulovka
Za predenje volne (ovčjih dlak) so služila lažja vretenca, nataknjena na lesen ročaj vretena. Za tkanje dolgih lanenih vlaken na statvah pa so uporabljali večje uteži.
Obleko so večidel šivali iz živalskih kož, ki so jih tako kot ostale tkanine barvali z naravnimi barvili.
3.5 Keramični člen ogrlice
Sredina 5. tisočletja pr. Kr., Drulovka
Med neolitskim nakitom so pogoste ogrlice s prevrtanimi členi iz kosti, rogovja, zob ali kamna. Na Drulovki sta bila najdena podolgovata keramična člena, oblikovana z opaznim občutkom za lepoto.
3.6 Kamnita strgala, praskala, puščične osti, gladila in svedri
Sredina 5. tisočletja pr. Kr., Drulovka
Na naselbini je bilo odkrito veliko kamnitega orodja in brezštevilni odbitki, ki so nastali pri njegovem izdelovanju. Uporabljali so vse vrste kamna, včasih tudi od daleč prinesenega. Posebej zanimive so z veliko veščino izdelane majhne puščične osti različnih oblik. Namenjene so bile za lov manjših živali.
3.7 Kamnita sekira in kladivo, čep izvrtanine
Sredina 5. tisočletja pr. Kr., Drulovka
Kamnite sekire in kladiva so bila narejena izredno natančno, na koncu so bila zglajena po celotni površini. Luknje za nasaditev so izvrtali s pomočjo votle kosti in ostrega peska. Številne najdbe odbitkov in čepa iz izvrtanine kamnitega kladiva so dokaz, da so orodja izdelovali na naselbini.
3.8 Odlomki okrašenega posodja
Sredina 5. tisočletja pr. Kr., Drulovka
Okras na posodju je bil narejen z vrezovanjem in žlebljenjem, vbadanjem ali odtiskovanjem prstov v še mokro površino glinaste posode.
Med ročaji se pojavljajo tunelaste oblike, včasih okrašeni še z vbodi ali vrezanimi linijami, bradavičaste ali tudi v obliki ljubkih živalskih glavic.
Med ročaji se pojavljajo tunelaste oblike, včasih okrašeni še z vbodi ali vrezanimi linijami, bradavičaste ali tudi v obliki ljubkih živalskih glavic.
