6.1.1–14 Noša, nakit, oprema in posodje romaniziranega staroselskega prebivalstva
5. in 6. stol. po Kr., več grobov z grobišč Križišče Iskra in V Lajhu, Kranj, Pristave na Bledu (Narodni muzej Slovenije) ter najdbe z višinskih postojank Sv. Lovrenc in Gradišče nad Bašljem
Največji del poznoantičnega Karnija so poseljevali romanizirani staroselski prebivalci. Njihovi grobovi so zaradi močnega vpliva krščanstva skromni in težko prepoznavni.
Pokojnika praviloma v grobove ne spremljajo več razni pridatki, temveč samo še deli njegove noše ali skromnega nakita. Med značilnim nakitom se pojavljajo uhani s košarico ali s kocko, ogrlice s steklenimi biseri in dvoramne sponke. V posameznih grobovih pa je bil odkrit tudi ključ, ki so ga dajali kot simbol oblasti in zapovedovanja v grob hišnih gospodaric. Noša je bila rekonstruirana na podlagi najdb iz različnih grobov. Na istočasnih višinskih postojankah v okolici, kjer so si prebivalci poiskali zatočišče v nevarnostih, se pojavlja podobno gradivo.
1 Bronasta uhana z zaključkom v obliki prirezane kocke
2 Steklena jagoda z okrasom črne valovnice
3 Ogrlica s 43 steklenimi biseri in eno zlato jagodo
4 Trakast srebrn prstan z razširjenim osrednjim delom
5 Srebrn prstan z izbočenim osrednjim delom
6 Steklena čaša in keramična skodela
7 Železen ključ
8 Železni zapestnici
9 Srebrni in bronasti uhani s paličastim obeskom, košarico in z modro stekleno jagodo
10 Bronasta sponka za obleko v obliki konjička
11 Dvoramna bronasta sponka za obleko, Sv. Lovrenc nad Bašljem
12 Železno orožje in orodje, med njim utornik in zvonec
13 Transportno posodje, amfora iz vzhodnosredozemskih trgovskih središč, v kateri so morda uvažali olje, Gradišče nad Bašljem
2 Steklena jagoda z okrasom črne valovnice
3 Ogrlica s 43 steklenimi biseri in eno zlato jagodo
4 Trakast srebrn prstan z razširjenim osrednjim delom
5 Srebrn prstan z izbočenim osrednjim delom
6 Steklena čaša in keramična skodela
7 Železen ključ
8 Železni zapestnici
9 Srebrni in bronasti uhani s paličastim obeskom, košarico in z modro stekleno jagodo
10 Bronasta sponka za obleko v obliki konjička
11 Dvoramna bronasta sponka za obleko, Sv. Lovrenc nad Bašljem
12 Železno orožje in orodje, med njim utornik in zvonec
13 Transportno posodje, amfora iz vzhodnosredozemskih trgovskih središč, v kateri so morda uvažali olje, Gradišče nad Bašljem
6.2.1–7 Langobardska ženska oprava
6. stol. po Kr., več grobov z grobišča V Lajhu v Kranju (Narodni muzej Slovenije)
Langobardska noša je prepoznavna po pozlačenih sponkah za obleko v obliki ptic roparic, okrašenih s poldragimi kamni granati.
Poleg železnih zapestnic in ogrlice s steklenimi biseri je k noši sodil tudi koščen glavnik, shranjen v mošnjičku za pasom.
Poleg železnih zapestnic in ogrlice s steklenimi biseri je k noši sodil tudi koščen glavnik, shranjen v mošnjičku za pasom.
1 Ogrlica s steklenimi jagodami
2 Pozlačeni sponki za obleko v obliki črke S, zaključenih s stiliziranimi glavami ptic roparic in granati
3 Pozlačena sponka za obleko v obliki ptice roparice
4 Železna zapestnica
5 Srebrna pasna spona
6 Rožen glavnik
7 Keramično vretence za prejo
8 Železno strgalo
2 Pozlačeni sponki za obleko v obliki črke S, zaključenih s stiliziranimi glavami ptic roparic in granati
3 Pozlačena sponka za obleko v obliki ptice roparice
4 Železna zapestnica
5 Srebrna pasna spona
6 Rožen glavnik
7 Keramično vretence za prejo
8 Železno strgalo
6.3.1–8 Oprava langobardskega vojščaka
6. stol. po Kr., več grobov z grobišča V Lajhu v Kranju (Narodni muzej Slovenije)
Germanski Langobardi so na slovenska tla prišli kot najemniški vojaki po dogovoru z bizantinskim cesarjem in ozemlje l. 568 prepustili Slovanom. K njihovi opremi so sodili dolg meč, priročno orodje, spone in razne drobne potrebščine.
1 Železen meč
2 Železna sulična ost
3–4 Bronasti pinceti
5 Železno kresilo za prižiganje ognja
6 Železna konica
7 Rožen glavnik
2 Železna sulična ost
3–4 Bronasti pinceti
5 Železno kresilo za prižiganje ognja
6 Železna konica
7 Rožen glavnik
6.4.1–13 Nakit, oprema in posodje
6. stol. po Kr., različna najdišča v Kranju (Narodni muzej Slovenije)
Med gradivom iz časa preseljevanj srečamo predmete, ki so sodili k noši različnih germanskih in stepskih ljudstev, npr. Vzhodnih Gotov, Turingijcev, Alamanov in Hunov.
1 Ogrlica z raznobarvnimi steklenimi jagodami
2 Pozlačena sponka za obleko z devetimi izrastki in geometrijskim okrasom (kopija)
3 Pozlačena in srebrna sponka za obleko s sedmimi izrastki in geometrijskim okrasom (kopija)
4 Pozlačena in srebrna sponka za obleko s petimi izrastki in geometrijskim okrasom (kopija)
5 Bronasta sponka za obleko v obliki črke S, zaključena s stilizirano glavo ptice roparice in granati
6 Pozlačeni sponki za obleko v obliki črke S, zaključeni s stilizirano glavo ptice roparice in granati (kopiji)
7 Pozlačena okrogla sponka za obleko z okrasom v obliki zvezde (kopija)
8 Pozlačena okrogla sponka za obleko, zaključkom v obliki glav ptic roparic in granati (kopija)
9 Pozlačena sponka za obleko s petimi izrastki in zaključkom v obliki živalske glavice
10 Zlata igla z glavico, okrašeno z vstavljenimi granati ter zaključeno s filigranom (kopija)
11 Bronasta pinceta
12 Pozlačena sponka za obleko v obliki črke S, zaključena s stilizirano glavo ptice roparice in granati (kopija)
13 Pozlačena pasna spona z bogatim geometrijskim okrasom in zaključkom v obliki glav ptic roparic in granati (kopija)
2 Pozlačena sponka za obleko z devetimi izrastki in geometrijskim okrasom (kopija)
3 Pozlačena in srebrna sponka za obleko s sedmimi izrastki in geometrijskim okrasom (kopija)
4 Pozlačena in srebrna sponka za obleko s petimi izrastki in geometrijskim okrasom (kopija)
5 Bronasta sponka za obleko v obliki črke S, zaključena s stilizirano glavo ptice roparice in granati
6 Pozlačeni sponki za obleko v obliki črke S, zaključeni s stilizirano glavo ptice roparice in granati (kopiji)
7 Pozlačena okrogla sponka za obleko z okrasom v obliki zvezde (kopija)
8 Pozlačena okrogla sponka za obleko, zaključkom v obliki glav ptic roparic in granati (kopija)
9 Pozlačena sponka za obleko s petimi izrastki in zaključkom v obliki živalske glavice
10 Zlata igla z glavico, okrašeno z vstavljenimi granati ter zaključeno s filigranom (kopija)
11 Bronasta pinceta
12 Pozlačena sponka za obleko v obliki črke S, zaključena s stilizirano glavo ptice roparice in granati (kopija)
13 Pozlačena pasna spona z bogatim geometrijskim okrasom in zaključkom v obliki glav ptic roparic in granati (kopija)
6.5.1–13 Nakit, oprema in posodje germanskih in stepskih ljudstev
5. in 6. stol. po Kr., različna najdišča (Narodni muzej Slovenije)
1–4 Srebrne pasne spone
5–6 Bronasta pasna spona
7 Pozlačena pasna spona (kopija)
8 Srebrna sponka za obleko z zaključkom v obliki živalske glavice, ki je sodila k noši germanskega ljudstva Turingijcev (kopija)
9 Okroglo ogledalce z ušescem za pritrjevanje na zadnji strani. Podobna ogledala so značilna za Hune, ki so sredi 5. stoletja oplenili naše kraje. Sr. 5. stol. po Kr., Sv. Jakob nad Potočami.
10 Keramična skleda z vglajenim mrežastim okrasom
5–6 Bronasta pasna spona
7 Pozlačena pasna spona (kopija)
8 Srebrna sponka za obleko z zaključkom v obliki živalske glavice, ki je sodila k noši germanskega ljudstva Turingijcev (kopija)
9 Okroglo ogledalce z ušescem za pritrjevanje na zadnji strani. Podobna ogledala so značilna za Hune, ki so sredi 5. stoletja oplenili naše kraje. Sr. 5. stol. po Kr., Sv. Jakob nad Potočami.
10 Keramična skleda z vglajenim mrežastim okrasom
7. STAROSLOVANSKA DOBA
Priselitev Slovanov je potekala v več zaporednih valovih. Skozi desetletja, morda celo stoletja, so se doseljevale in preseljevale posamezne skupine. Slovani so se strnjeno naselili globoko v notranjost Alp do izvirov Drave. Na severu so mejili na Bajuvare, na jugu na Langobarde in Bizantince, dejanski sosedje so jim bili redki staroselci.
7.1.1–18 Najlepše najdbe iz staroslovanskega grobišča na Blejskem gradu
9.–10. stol. po Kr.
Najpomembnejša izmed številnih najdišč na Bledu in v njegovi okolici je Pristava pod gradom, ki razkriva sožitje med staroselci in slovanskimi priseljenci. Naselbina ob prometni poti je bila središče blejske župe, odkrite so bile sledi železarstva in obrti z ulivanjem brona ter srebra.
Iz grobišča na grajskem sedlu je poznanih nekaj izjemnih najdb, ki kažejo vplive sočasnih slovanskih kultur.
Iz grobišča na grajskem sedlu je poznanih nekaj izjemnih najdb, ki kažejo vplive sočasnih slovanskih kultur.
1 Srebrna obsenčnika z odebeljenima koncema
2 Okrogla bronasta sponka za obleko, okrašena z večbarvno podobo neznanega kralja
3 Srebrni obsenčniki z odebeljenimi konci
4 Bronasta obsenčnika z odebeljenima koncema
5 Bronast prstan
6 Kvadratna bronasta sponka za obleko z motivom križa
7 Okrogla bronasta sponka za obleko z motivom dveh svetniških figur
8 Srebrna uhana z grozdastimi odebelitvami
9 Okrogla bronasta sponka za obleko, okrašena z večbarvnim emajlom
10 Okrogla bronasta sponka za obleko z motivom jagnjeta s križem v avreoli
11 Okrogla bronasta sponka za obleko z motivom križa
12 Okrogla pozlačena sponka za obleko z motivom prepleta
13 Dvoramna bronasta sponka za obleko z motivom lilije
14 Srebrna obsenčnika z odebeljenima koncema
15 Srebrna obsenčnika z odebeljenima koncema
16 Srebrn obsenčnik z odebeljenima koncema
17 Luničasta srebrna uhana z vrezanim okrasom
18 Polkrožna pozlačena uhana iz filigranske žice z verižicami in jagodo
2 Okrogla bronasta sponka za obleko, okrašena z večbarvno podobo neznanega kralja
3 Srebrni obsenčniki z odebeljenimi konci
4 Bronasta obsenčnika z odebeljenima koncema
5 Bronast prstan
6 Kvadratna bronasta sponka za obleko z motivom križa
7 Okrogla bronasta sponka za obleko z motivom dveh svetniških figur
8 Srebrna uhana z grozdastimi odebelitvami
9 Okrogla bronasta sponka za obleko, okrašena z večbarvnim emajlom
10 Okrogla bronasta sponka za obleko z motivom jagnjeta s križem v avreoli
11 Okrogla bronasta sponka za obleko z motivom križa
12 Okrogla pozlačena sponka za obleko z motivom prepleta
13 Dvoramna bronasta sponka za obleko z motivom lilije
14 Srebrna obsenčnika z odebeljenima koncema
15 Srebrna obsenčnika z odebeljenima koncema
16 Srebrn obsenčnik z odebeljenima koncema
17 Luničasta srebrna uhana z vrezanim okrasom
18 Polkrožna pozlačena uhana iz filigranske žice z verižicami in jagodo
7.2.1–28 Nakit slovanskih žena
9.–10. stol. po Kr., več grobov, Farna cerkev in Križišče Iskra, Kranj
Priljubljen slovanski nakit so bile bronaste in srebrne sponke, uhani in obsenčni obročki, ki so jih ženske nosile pritrjene na trak okoli glave. Starejše gradivo je skromnejše, mlajše pa razkošnejše in pogosto okrašeno z raznobarvnim emajlom.
1 Ogrlica z 29 steklenimi jagodami
2 Ogrlica z 27 steklenimi jagodami
3 Luničasta bronasta uhana z vrezanim okrasom v obliki lilije
4 Okrogla bronasta sponka za obleko, okrašena z emajlom v obliki lilije
5 Okrogla bronasta sponka za obleko, okrašena z raznobarvnim emajlom v obliki orla
6 Luničasta srebrna uhana z vrezanim okrasom
7 Luničasta srebrna uhana z vrezanim okrasom v obliki prepleta
8 Okrogla bronasta sponka za obleko z okrasom v obliki smrekovih vejic
9 Okrogla bronasta sponka za obleko z upodobitvijo drevesa življenja
10 Luničasta bronasta uhana, okrašena z raznobarvnim emajlom v obliki cveta
11 Luničasta bronasta uhana, okrašena z vrezanim okrasom v obliki lilije
12 Srebrn uhan z grozdasto odebeljenim osrednjim delom
13 Klobučasta sponka za obleko iz tanke bronaste pločevine
14 Bronast prstan z okrasom iztolčenih bunčic v obliki križa
15 Klobučasta bronasta sponka za obleko z vrezanim okrasom v obliki prepleta
16 Luničasta bronasta uhana, okrašena z barvnim emajlom
17 Bronast prstan z vrezanim okrasom
18 Okrogla bronasta sponka za obleko, okrašena z emajlom v obliki križa in rozete
19 Srebrna uhana z grozdastimi odebelitvami
20 Okrogla bronasta sponka za obleko, okrašena z emajlom v obliki križa
21 Srebrna obsenčnika z odebeljenima zaključkoma
22 Bronast prstan
23 Luničast bronast uhana z vrezanim okrasom krožcev s pikami in trikotniki
24 Bronasta obsenčnika z odebeljenima zaključkoma
25 Luničasta bronasta uhana, okrašena z raznobarvnim emajlom
26 Luničast bronast uhan z vrezanim okrasom v obliki živali
27 Srebrna uhana z zvezdastim priveskom
28 Srebrna uhana z nanizanimi tremi kroglicami in kratko verižico
2 Ogrlica z 27 steklenimi jagodami
3 Luničasta bronasta uhana z vrezanim okrasom v obliki lilije
4 Okrogla bronasta sponka za obleko, okrašena z emajlom v obliki lilije
5 Okrogla bronasta sponka za obleko, okrašena z raznobarvnim emajlom v obliki orla
6 Luničasta srebrna uhana z vrezanim okrasom
7 Luničasta srebrna uhana z vrezanim okrasom v obliki prepleta
8 Okrogla bronasta sponka za obleko z okrasom v obliki smrekovih vejic
9 Okrogla bronasta sponka za obleko z upodobitvijo drevesa življenja
10 Luničasta bronasta uhana, okrašena z raznobarvnim emajlom v obliki cveta
11 Luničasta bronasta uhana, okrašena z vrezanim okrasom v obliki lilije
12 Srebrn uhan z grozdasto odebeljenim osrednjim delom
13 Klobučasta sponka za obleko iz tanke bronaste pločevine
14 Bronast prstan z okrasom iztolčenih bunčic v obliki križa
15 Klobučasta bronasta sponka za obleko z vrezanim okrasom v obliki prepleta
16 Luničasta bronasta uhana, okrašena z barvnim emajlom
17 Bronast prstan z vrezanim okrasom
18 Okrogla bronasta sponka za obleko, okrašena z emajlom v obliki križa in rozete
19 Srebrna uhana z grozdastimi odebelitvami
20 Okrogla bronasta sponka za obleko, okrašena z emajlom v obliki križa
21 Srebrna obsenčnika z odebeljenima zaključkoma
22 Bronast prstan
23 Luničast bronast uhana z vrezanim okrasom krožcev s pikami in trikotniki
24 Bronasta obsenčnika z odebeljenima zaključkoma
25 Luničasta bronasta uhana, okrašena z raznobarvnim emajlom
26 Luničast bronast uhan z vrezanim okrasom v obliki živali
27 Srebrna uhana z zvezdastim priveskom
28 Srebrna uhana z nanizanimi tremi kroglicami in kratko verižico
7.3.1–13 Posodje slovanskih prebivalcev Kranja in okolice
8.–11. stol. po Kr., Gorenja Sava, Drulovka, Bitnje pri Kranju in Smokuč
Slovanska keramika je preprosta, ponavadi oblikovana na počasnem vretenu in okrašena z valovnico. Najbolj prepoznavna oblika je lonček z izvihanim ustjem.
1 Keramičen lonec z okrasom vrezane valovnice na ramenu, Gorenja Sava
2 Keramičen lonec z okrasom vrezane valovnice na ramenu, Smokuč
3 Keramičen lonec z okrasom vrezane valovnice na ramenu, Bitnje pri Kranju
4 Keramični lonček z okrasom poševnih zarez na ramenu, Drulovka
2 Keramičen lonec z okrasom vrezane valovnice na ramenu, Smokuč
3 Keramičen lonec z okrasom vrezane valovnice na ramenu, Bitnje pri Kranju
4 Keramični lonček z okrasom poševnih zarez na ramenu, Drulovka
7.4.1–7 Slovanska ženska noša iz starejšega obdobja
8.–9. stol. po Kr., Farna cerkev, Kranj
Za starejšo dobo, imenovano tudi karantansko, so značilni preprosti bronasti obsenčniki z zankami ali odebeljenimi zaključki in dvoramne sponke.
1 Bronasta obsenčnika s kvačico in zanko
2 Bronast obsenčnik z odebeljenimi zaključki
3 Dvoramna bronasta sponka za obleko z vrezanim okrasom v obliki lilije
4 Dvoramna bronasta sponka za obleko z vrezanim okrasom v obliki ptice roparice
5 Ogrlica s steklenimi jagodami
6 Bronast prstan
7 Bronast prstan z razširjenim osrednjim delom, okrašenim z motivom križa
2 Bronast obsenčnik z odebeljenimi zaključki
3 Dvoramna bronasta sponka za obleko z vrezanim okrasom v obliki lilije
4 Dvoramna bronasta sponka za obleko z vrezanim okrasom v obliki ptice roparice
5 Ogrlica s steklenimi jagodami
6 Bronast prstan
7 Bronast prstan z razširjenim osrednjim delom, okrašenim z motivom križa
7.4.8-11 Slovanska ženska noša iz mlajšega obdobja
10.–11. stol. po Kr., Farna cerkev, Kranj
Na nakitu mlajšega obdobja, t. i. ketlaške faze, so močno opazni vplivi panonske belobrdske kulture, pogosta pa je tudi krščanska simbolika, npr. drevo življenja, jagnje s križem, ptici ob vodnjaku življenja itd. Motivi so črpali simboliko iz psalmov, Visoke pesmi in evangelijev, nekateri pa so še starejši, npr. motiv orla.
8 Bronasta obsenčnika z odebeljenimi zaključki
9 Ogrlica s srebrnimi dvodelnimi okroglimi in srčastimi obeski
10 Luničasta bronasta uhana z vrezanim okrasom
11 Okrogla bronasta sponka za obleko z okrasom v obliki križa z večbarvnim emajlom
9 Ogrlica s srebrnimi dvodelnimi okroglimi in srčastimi obeski
10 Luničasta bronasta uhana z vrezanim okrasom
11 Okrogla bronasta sponka za obleko z okrasom v obliki križa z večbarvnim emajlom
7.5.1–3 Grob ženske, ubite s pračo
10. stol. po Kr., Križišče Iskra, Kranj
Z madžarskimi vdori se zaključi burno obdobje preseljevanj. Med njihovimi plenilskimi pohodi je bilo pobitega veliko prebivalstva.
1 Sedem bronastih obsenčnikov z odebeljenimi zaključki
2 Bronast prstan
3 Lobanja s kamnitim izstrelkom prače
2 Bronast prstan
3 Lobanja s kamnitim izstrelkom prače
7.6.1 Železen nožič
10. stol. po Kr., Dlesc pri Bodeščah. Nožiček s pleteninastim okrasom z vloženo srebrno nitko.
S pokristjanjevanjem Slovenci niso sprejeli le novih vrednot in družbenih sistemov, pač pa tudi pismenost in likovno ustvarjalnost. To zelo dobro potrjuje najdba razkošno okrašenega nožička, ki se je uporabljal za prirezovanje peresa in predstavlja del pisalnega pribora.
7.7.1–5 Oprema slovanskega konjenika – vojščaka z Gradišča nad Bašljem
9. ali 10. stol. po Kr. (Narodni muzej Slovenije)
Bogate najdbe z Bašlja izpričujejo prisotnost plemenske aristokracije kneževine Karniole, ki je v spopadih s Franki ali v času madžarskih vpadov tam poiskala zatočišče. Razkošno konjeniško opremo z Bašlja je mogoče primerjati le še s predmeti iz knežjih grobov Velike Moravske.
1 Pozlačen bronast obešalnik za meč
2 Bogato okrašeni železni okovi za pripenjanje meča na pas; okov z objemko, pregibni okov, križni razdelilec in obešalnik za meč
3 Razkošno okrašena večdelna železna brzda
4 Železna ostroga
5 Železno streme
2 Bogato okrašeni železni okovi za pripenjanje meča na pas; okov z objemko, pregibni okov, križni razdelilec in obešalnik za meč
3 Razkošno okrašena večdelna železna brzda
4 Železna ostroga
5 Železno streme
7.7.6–7 Slovanske najdbe iz poznoantične postojanke Ajdna nad Potoki
Prva pol. 9. stol. po Kr.
Nekatere poznoantične višinske naselbine razkrivajo, da so ponovno služile kot zatočišče v spopadih med Franki in slovanskim prebivalstvom v času upora Ljudevita Posavskega.
6 Železna ostroga
7 Železen obešalnik za meč
7 Železen obešalnik za meč
7.8. Maketa mesta Kranj
Maketo je izdelal leta 1933 Ivan Selan in prikazuje mesto in njegovo najbližjo okolico, kakršno je bilo pred drugo svetovno vojno. Stalno je bila postavljena v občinski stavbi, ne vemo pa kje je bila shranjena med nemško zasedbo. Po vojni je bila na ogled v avli OŠ Simona Jenka, od 1965 je del muzejske zbirke v Mestni hiši.
BRIŽINSKI SPOMENIKI
Brižinski spomeniki so najstarejši ohranjeni zapisi besedil v slovenskem jeziku, katerih izvirniki so nastali vsaj že sredi 9. stol. po Kr. Dve od treh besedil sta obrazca splošne spovedi, drugo pa je opomin k pokori in spovedi. Besedila so bila zapisana v popotni škofovski priročnik brižinskega škofa Abrahama. Brižinski škofiji so bila podložna tudi nekatera slovenska področja npr. Škofja Loka z okolico, Poljanska in Selška dolina.
Zapise so našli v pergamentnem rokopisnem zborniku, ki je 1803 prišel iz bavarskega mesta Freising (slov. Brižinje in od tod ime brižinski) v državno knjižnico v Münchnu, kjer se hranijo še sedaj.
Zapise so našli v pergamentnem rokopisnem zborniku, ki je 1803 prišel iz bavarskega mesta Freising (slov. Brižinje in od tod ime brižinski) v državno knjižnico v Münchnu, kjer se hranijo še sedaj.
