Antična doba se na slovenskem ozemlju začne 1. stol pr. Kr. s prihodom Rimljanov, ki so staroselsko prebivalstvo vojaško pokorili in ga vključili v območja novoustanovljenih mest. Dežele so razdelili na posamezne province, zgradili ceste in mostove. Prelomne spremembe v načinu življenja so opazne predvsem v mestih in na podeželskih vilah, medtem ko staroselsko prebivalstvo še dolgo ohranja domačo prazgodovinsko tradicijo.
5.1.1–10 Poznoprazgodovinske in zgodnjerimske najdbe iz Kranja
V Lajhu, Kranj (Narodni muzej Slovenije)
1 Keramična ovnova glavica, okras posode ali del samostojne figurice
2 Keramično vretence za prejo
3 Miniaturna bronasta tulasta sekira
4-10 Bronaste sponke za obleko, ki so pripadale noši staroselskega prebivalstva v pozni železni in zgodnjerimski dobi
Predmeti so bili odkriti na grobišču V Lajhu in najverjetneje predstavljajo ostanke prazgodovinske naselbine. V času pozne antike se je na tem področju širilo obsežno grobišče, znotraj katerega se je ohranilo nekaj izjemnih prazgodovinskih najdb. Keramična ovnova glavica in miniaturna tulasta sekirica pričajo med drugim tudi o bogatem duhovnem svetu staroselskega prebivalstva, ki je bilo vključeno v rimsko državo.
2 Keramično vretence za prejo
3 Miniaturna bronasta tulasta sekira
4-10 Bronaste sponke za obleko, ki so pripadale noši staroselskega prebivalstva v pozni železni in zgodnjerimski dobi
Predmeti so bili odkriti na grobišču V Lajhu in najverjetneje predstavljajo ostanke prazgodovinske naselbine. V času pozne antike se je na tem področju širilo obsežno grobišče, znotraj katerega se je ohranilo nekaj izjemnih prazgodovinskih najdb. Keramična ovnova glavica in miniaturna tulasta sekirica pričajo med drugim tudi o bogatem duhovnem svetu staroselskega prebivalstva, ki je bilo vključeno v rimsko državo.
5.1.11–16 Zgodnje rimskodobne najdbe iz Kranja
Predmeti so bili odkriti v ruševinskih plasteh naselbine iz časa cesarja Avgusta na več krajih starega mestnega jedra v Kranju.
11 Keltska srebrnika
12 Bronast nastavek za perjanico na rimski vojaški čeladi in žebljički, morda s podplata rimske sandale
13 Bronasti sponki za spenjanje oblačil
14 Keramična skledica in čaša, izdelani v italskih delavnicah
15 Bronasto pisalo in kozmetični igli ter dve koščeni pisali z večkrat zašiljeno konico in obgrizenim koncem za pisanje na povoščene tablice
16 Poldrag kamen z vrezano žensko podobo, ki je bil prvotno najbrž vdelan v prstan. Številne umetniške delavnice, ki so izdelovale geme, so bile v Akvileji.
Predmeti so bili odkriti v ruševinskih naselbinskih plasteh iz časa cesarja Avgusta na več krajih starega mestnega jedra v Kranju, med drugim v Mitnici, na Glavnem trgu in na dvoriščih gradu Kieselstein.
Najdbe potrjujejo obstoj zgodnjerimske postojanke na prostoru starega mestnega jedra v Kranju, kjer so se domnevno poleg manjše vojaške posadke usidrali tudi italski trgovci. Kot kaže, se je to zgodilo v času, ko je bilo Noriško kraljestvo priključeno rimski državi in je izgubilo vpliv nad prostorom današnje Gorenjske.
11 Keltska srebrnika
12 Bronast nastavek za perjanico na rimski vojaški čeladi in žebljički, morda s podplata rimske sandale
13 Bronasti sponki za spenjanje oblačil
14 Keramična skledica in čaša, izdelani v italskih delavnicah
15 Bronasto pisalo in kozmetični igli ter dve koščeni pisali z večkrat zašiljeno konico in obgrizenim koncem za pisanje na povoščene tablice
16 Poldrag kamen z vrezano žensko podobo, ki je bil prvotno najbrž vdelan v prstan. Številne umetniške delavnice, ki so izdelovale geme, so bile v Akvileji.
Predmeti so bili odkriti v ruševinskih naselbinskih plasteh iz časa cesarja Avgusta na več krajih starega mestnega jedra v Kranju, med drugim v Mitnici, na Glavnem trgu in na dvoriščih gradu Kieselstein.
Najdbe potrjujejo obstoj zgodnjerimske postojanke na prostoru starega mestnega jedra v Kranju, kjer so se domnevno poleg manjše vojaške posadke usidrali tudi italski trgovci. Kot kaže, se je to zgodilo v času, ko je bilo Noriško kraljestvo priključeno rimski državi in je izgubilo vpliv nad prostorom današnje Gorenjske.
SMRT IN POKOP V RIMSKEM ČASU
V rimskem času je bil običajen žgan pokop. Mrtve so s slovesnim obredom sežigali na posebej določenem mestu, na ustrini, zoglenele ostanke umili v vinu in jih v žari z žalnim obredom položili v jamo. Ob odprtem grobu so izlili žalno daritev, libatio, in obedovali. Posodje so razbili in ga zasuli skupaj z žaro in ostalimi grobnimi pridatki. Ob prazničnih dnevih so obiskovali grobove svojcev in spuščali pijačo in hrano po cevkah v grobove.
5.2 Rimski nagrobniki
Premožnejši so si še za časa življenja postavljali nagrobnike. Poleg posvetila bogovom onostranstva so navedli svoje ime, imena svojcev in poklic. Po smrti so običajno doklesali število let, ki jih je pokojnik dočakal. Najpogosteje je bil na nagrobniku upodobljen pokojnik, včasih pa tudi orožje ali orodje, ki ga je uporabljal pri svojem delu. Če je bil vojak, so navedli tudi ime oddelka, v katerem je služil. Neredko so na nagrobnikih upodobljeni prizori iz mitoloških zgodb.
5.2.1 Nagrobnik Oklacija Avita
2. stol. po Kr., iz preddverja cerkve v Lescah
Nagrobnik sta sebi in svojim postavila nesrečna starša Mark Oklacij Avit, član mestnega sveta Emone, in (njegova žena) Oklacija Avita ter ga posvetila duhovom umrlih in njunemu šestnajstletnemu sinu Justu. Nagrobnik je izdelan iz lokalnega zelenega tufa. Napis se zaključuje s trikotnim poljem in reliefno upodobitvijo bršljanovega lista v njem. Na listu so se ohranile sledi rdeče barve, s katero je bil nagrobnik nekoč obarvan.
5.2.2 Kamnita žara
1.–3. stol. po Kr., Pivka pri Naklem
Žara je bila odkrita na enem od kmečkih dvorišč in najbrž izvira iz nekega neznanega rimskodobnega grobišča v bližini.
5.2.3 Nagrobnik Durija Avita
Konec 2. stol. po Kr., iz kapele sv. Petra v Stražišču (Narodni muzej Slovenije)
Nagrobnik sta postavila nesrečna starša Durij Avit in Petronija Maksimila še za časa življenja sebi in prezgodaj umrli hčerki Maksimi ter ga posvetila duhovom umrlih.
Originalno latinsko besedilo, ki ga poznamo iz starega prepisa, so l. 1814 nadomestili z modernim napisom. Ohranila se je le podoba umrlih, na kateri lahko opazujemo nošo in nakit obeh pokojnic. Žene, upodobljene na nagrobnikih, so praviloma v staroselski noši in nakitu, medtem ko so moški običajno že odeti po rimskih šegah v toge.
Originalno latinsko besedilo, ki ga poznamo iz starega prepisa, so l. 1814 nadomestili z modernim napisom. Ohranila se je le podoba umrlih, na kateri lahko opazujemo nošo in nakit obeh pokojnic. Žene, upodobljene na nagrobnikih, so praviloma v staroselski noši in nakitu, medtem ko so moški običajno že odeti po rimskih šegah v toge.
5.2.4 Nagrobnik Gaju Kalviju Prisku
1. stol. po Kr., iz cerkve na Britofu pri Kranju (izposojen za določen čas)
Odlomek nagrobnika, posvečenega Gaju Kalviju Prisku, ki je umrl v starosti 65 let, ter njegovi materi Sekundiji.
5.2.5 Nagrobnik Terciji
2. stol. po Kr., iz Vodic (vzidan na južni strani Petrčkove hiše v Kranju)
Spomenik je postavil Maksim, Rustikov sin, soprogi Terciji, ki je umrla stara 25 let, in svoji tašči Laskontiji.
5.2.6 Nagrobnik Marku Lartidiju
Konec 1. stol. po Kr., iz Lesc (južna stran župne cerkve v Kranju)
Nagrobnik, posvečen duhovom umrlih, sta najdražjim staršem Marku Lartidiju Dribalu in Cezerniji Severi postavila (dva) brata.
5.2.7 Napis s sarkofaga
4. stol. po Kr., iz Šenčurja (pred Mestno hišo v Kranju)
V okvirju, izklesanem v obliki tabule ansate, je skorajda nečitljiv napis imena MARCELIJAN in let, ki jih je pokojnik dočakal.
Sarkofag je bil najden pri kopanju temeljev za hišo, v njem sta bila odkrita dva skeleta in novec cesarja Konstantina.
Sarkofag je bil najden pri kopanju temeljev za hišo, v njem sta bila odkrita dva skeleta in novec cesarja Konstantina.
5.3 Rimskodobno grobišče z Bobovka
Konec 1. stol. in prva pol. 2. stol. po Kr.
Nedaleč proč, kjer so bili nekaj let prej odkriti ostanki mamuta, je ležalo rimskodobno grobišče z devetindvajsetimi žganimi grobovi.
V nekaterih so bili najdeni keramično in stekleno posodje, nakit, oljenke in dolgi železni noži. V najbogatejšem grobu je bil odkrit železen meč, gladij. Rimljani niso mrtvih nikoli pokopavali z orožjem, kar skupaj z večino pridatkov potrjuje staroselski značaj grobišča.
V nekaterih so bili najdeni keramično in stekleno posodje, nakit, oljenke in dolgi železni noži. V najbogatejšem grobu je bil odkrit železen meč, gladij. Rimljani niso mrtvih nikoli pokopavali z orožjem, kar skupaj z večino pridatkov potrjuje staroselski značaj grobišča.
5.3.1 Grob 20
1 Trebušast dvoročajni keramični vrček
2 Delno ohranjena srebrna sponka za obleko
3 Delno ohranjena bronasta sponka za obleko z dvema gumboma na loku
2 Delno ohranjena srebrna sponka za obleko
3 Delno ohranjena bronasta sponka za obleko z dvema gumboma na loku
5.3.2 Grob 17
1 Keramična oljenka z imenom proizvajalca VIBIANI na dnu
2 Visoka steklena čaša gubanka
3 Močno poškodovana železna plošča
2 Visoka steklena čaša gubanka
3 Močno poškodovana železna plošča
5.3.3 Grob 2 A
1 Trebušasta keramična amfora
5.3.4 Grob 15
1 Keramična oljenka z imenom proizvajalca FORTIS na dnu
2 Keramični lonček z metličenim okrasom po vsej površini
2 Keramični lonček z metličenim okrasom po vsej površini
5.3.5 Grob 13
1 Keramična oljenka
2 Močno poškodovana železna plošča
3 Keramični lonec z metličenim okrasom po vsej površini
2 Močno poškodovana železna plošča
3 Keramični lonec z metličenim okrasom po vsej površini
5.3.6 Grob 9
1 Keramična oljenka z imenom proizvajalca VIBIANI na dnu
2 Trebušast dvoročajni keramični vrček
3 Delno ohranjen železen nož s kavljasto zaključenim nastavkom za ročaj
2 Trebušast dvoročajni keramični vrček
3 Delno ohranjen železen nož s kavljasto zaključenim nastavkom za ročaj
5.3.7 Grob 7
1 Keramična oljenka z nečitljivim imenom proizvajalca na dnu
2 Trebušast dvoročajni keramični vrček s cikcakastim okrasom
2 Trebušast dvoročajni keramični vrček s cikcakastim okrasom
5.3.8 Grob 4
1 Trebušast enoročajni keramični vrč
2 Keramična oljenka z imenom proizvajalca ATIME/ti na dnu
3 Steklen balzamarij
4 Enoročajni vrček iz svetlozelenega stekla in okrasom na dnu odtisnjene rozete
5 Keramični lonec
6 Delno ohranjen železen nož s trnastim nastavkom za ročaj
2 Keramična oljenka z imenom proizvajalca ATIME/ti na dnu
3 Steklen balzamarij
4 Enoročajni vrček iz svetlozelenega stekla in okrasom na dnu odtisnjene rozete
5 Keramični lonec
6 Delno ohranjen železen nož s trnastim nastavkom za ročaj
5.3.9 Grob 3
1 Trebušast enoročajni keramični vrč
2 Keramična oljenka z imenom proizvajalca C. DESSI na dnu
3 Keramična žara
2 Keramična oljenka z imenom proizvajalca C. DESSI na dnu
3 Keramična žara
5.3.10 Grob 5
1 Trebušast enoročajni keramični vrč
2 Keramično vretence za prejo
3 Bronasta sponka za obleko z dvema gumboma na loku
2 Keramično vretence za prejo
3 Bronasta sponka za obleko z dvema gumboma na loku
5.3.11 Grob 2
1 Trebušast enoročajni keramični vrč
2 Keramično vretence za prejo
3 Odlomki železnega predmeta
2 Keramično vretence za prejo
3 Odlomki železnega predmeta
5.3.12 Grob 1 v leseni skrinji
1 Steklena žara (Mestni muzej Ljubljana)
2 Keramična oljenka
3 Enoročajni vrček iz svetlozelenega stekla
4 Steklena vaza kvadratastega trupa z okrasom ob straneh
5 Dvoročajni skodelici
6 Enoročajni trebušast keramični vrč
7 Železen meč s trnastim nastavkom za ročaj
8 Odlomki štirih železnih nožev s trnastim nastavkom za ročaj
9 Trije delno ohranjeni kljukasti železni predmeti
10 Deset bronastih žebljičkov s polkrožno glavico
11 Bronasto okovje za pokrov skrinje
12 Polkrožna kovana železna ročaja
13 Odlomek bronastega ključa
2 Keramična oljenka
3 Enoročajni vrček iz svetlozelenega stekla
4 Steklena vaza kvadratastega trupa z okrasom ob straneh
5 Dvoročajni skodelici
6 Enoročajni trebušast keramični vrč
7 Železen meč s trnastim nastavkom za ročaj
8 Odlomki štirih železnih nožev s trnastim nastavkom za ročaj
9 Trije delno ohranjeni kljukasti železni predmeti
10 Deset bronastih žebljičkov s polkrožno glavico
11 Bronasto okovje za pokrov skrinje
12 Polkrožna kovana železna ročaja
13 Odlomek bronastega ključa
BLAGO, S KATERIM SO V ANTIKI TRGOVALI V NAŠIH KRAJIH
Rimski pisci večkrat poročajo o trgovanju z ljudstvi iz Norika in Panonije, ki sta delno obsegala tudi današnje slovensko ozemlje. V zamenjavo za izredno cenjena italska vina so iz naših krajev prihajali sužnji, tovori živalskih kož in nasoljenega mesa ter živina, konji, oglje in smole, zelišča, vosek in med. Opisana je tudi najdba bogatega ležišča zlatih zrn, cenjen je bil gorski kristal. Nedvomno je bilo najbolj iskano železo, t. i. noriško jeklo, ki ga po tedanji vojaški tehniki moremo primerjati z današnjim nuklearnim orožjem.
O izjemnih kvalitetah noriškega železa lahko preberemo tudi pri najslavnejšem zdravniku antične dobe Galenu, ki se je v drugi polovici 2. stol. po Kr. mudil tudi v naših krajih. Tedaj so namreč čez donavsko mejo vdrli Kvadi in Markomani ter na poti proti severni Italiji oplenili mnoga mesta in naselja. V spremstvu cesarja Marka Avrela je opustošene dežele obiskal tudi slavni grški zdravnik Galen, ki mu je bilo dovoljeno secirati trupla. Kasneje je napisal priročnik o operiranju, kjer je priporočal uporabo medicinskih instrumentov, izdelanih iz noriškega železa, ki so bili po njegovem mnenju edini dovolj upogljivi in močni, da se med posegom ne zvijejo in ne zlomijo.
Iz bližnjih italskih centrov pa so uvažali poleg vina tudi olje, suho sadje in ribje omake, luksuzne izdelke iz stekla in jantarja ter veliko keramičnih izdelkov. Med njimi posebej veliko svetilk oljenk.
O izjemnih kvalitetah noriškega železa lahko preberemo tudi pri najslavnejšem zdravniku antične dobe Galenu, ki se je v drugi polovici 2. stol. po Kr. mudil tudi v naših krajih. Tedaj so namreč čez donavsko mejo vdrli Kvadi in Markomani ter na poti proti severni Italiji oplenili mnoga mesta in naselja. V spremstvu cesarja Marka Avrela je opustošene dežele obiskal tudi slavni grški zdravnik Galen, ki mu je bilo dovoljeno secirati trupla. Kasneje je napisal priročnik o operiranju, kjer je priporočal uporabo medicinskih instrumentov, izdelanih iz noriškega železa, ki so bili po njegovem mnenju edini dovolj upogljivi in močni, da se med posegom ne zvijejo in ne zlomijo.
Iz bližnjih italskih centrov pa so uvažali poleg vina tudi olje, suho sadje in ribje omake, luksuzne izdelke iz stekla in jantarja ter veliko keramičnih izdelkov. Med njimi posebej veliko svetilk oljenk.
5.4.1 Bronast zvonček z nastavkom za železen kembelj
1.–3. stol. po Kr., Kranj, ulica XXXI. divizije
Zvonček je naključna najdba, sodeč po kvaliteti izdelave in obliki je bil morda namenjen obredni uporabi pri neznanem kultu. Z zvončkljanjem so skušali odgnati zle duhove.
5.4.2 Keramična svetilka oljenka z upodobitvijo leva, psa in merjasca
1. stol. po Kr., Brezje
Oljenka je grobna najdba in je izjemen izdelek italskih keramičnih delavnic.
Poleg bakel, sveč in trsk so v antiki za razsvetljavo uporabljali tudi oljenke. Dragocenejše so bile iz srebra ali brona, poznane so tudi steklene, najbolj običajne pa so bile izdelane iz keramike.
Izdelovale so jih velike keramične delavnice. Najbolj poznane so bile italske, od koder so jih izvažali malodane po vsem cesarstvu.
Oljenke so bile priljubljeno darilo ob novem letu.
Poleg bakel, sveč in trsk so v antiki za razsvetljavo uporabljali tudi oljenke. Dragocenejše so bile iz srebra ali brona, poznane so tudi steklene, najbolj običajne pa so bile izdelane iz keramike.
Izdelovale so jih velike keramične delavnice. Najbolj poznane so bile italske, od koder so jih izvažali malodane po vsem cesarstvu.
Oljenke so bile priljubljeno darilo ob novem letu.
V bližini Rodin je bila odkrita obzidana vila rustika. Predmeti, najdeni ob izkopavanjih stavb, sodijo na konec 1. in v 2. stol. po Kr. in kažejo na kmetijo s pripadajočimi gospodarskimi poslopji, ki je zrasla ob prometnici proti Zgornjesavski dolini.
5.5 Posodje, nakit in orodje iz vile rustike in njena maketa
Konec 1. in 2. stol. po Kr., Rodine
Med keramiko je tudi nekaj uvožene, kar velja tudi za oljenko, okrašeno s podobo krilatega konja Pegaza.
1–3 Krožnik s širokim robom z okrasom v obliki lilije, skodelica tankih sten in
oljenka s podobo krilatega konja Pegaza, vse izdelek italskih delavnic
4–5 Trebušasta keramična vrčka
6 Bronasta zapestnica z razširjenim osrednjim delom in presegajočima, spiralno uvitima zaključkoma je sodila k nakitu staroselskega prebivalstva.
7–9 Železen nož z delno ohranjenim koščenim ročajem in viličasto držalo ter kos neobdelanega železa.
4–5 Trebušasta keramična vrčka
6 Bronasta zapestnica z razširjenim osrednjim delom in presegajočima, spiralno uvitima zaključkoma je sodila k nakitu staroselskega prebivalstva.
7–9 Železen nož z delno ohranjenim koščenim ročajem in viličasto držalo ter kos neobdelanega železa.
Zakladna najdba z Grdavovega hriba pri Radomljah
Odkrita je bila garnitura tesarskega orodja, kakršno je bilo še do nedavnega moč najti v vsaki tovrstni delavnici. Prisotnost utornika, majhnega rezila za vrezovanje utora za nameščanje dna pri sodu, pa kaže, da je orodje morda celo pripadalo sodarju. Orodje, verjetno ovito z usnjem, je bilo zakopano konec 3. ali v 4. stol. po Kr. Originale hrani kamniški muzej.
5.6 Garnitura tesarskega orodja
Konec 3., 4. stol. po Kr., Grdavov hrib pri Radomljah (Kulturni center Kamnik, kopije)
1–5 Žličasti svedri
6–7 Dleti
8–11 Tesla
12 Sekira tesača
13 Šestilo
14 Rezilo
15 Utornik za vrezovanje utorov za dno pri sodu
16 Dvojnokavljasto orodje
17–20 Okovi
21 Okrašena bronasta pločevina
22 Bronast zvonec
6–7 Dleti
8–11 Tesla
12 Sekira tesača
13 Šestilo
14 Rezilo
15 Utornik za vrezovanje utorov za dno pri sodu
16 Dvojnokavljasto orodje
17–20 Okovi
21 Okrašena bronasta pločevina
22 Bronast zvonec
AJDNA, POZNOANTIČNA VIŠINSKA NASELBINA POD STOLOM
Na Ajdno nad Potoki so se v nevarnih stoletjih pozne antike umaknili prebivalci iz okoliških dolin. Naselbino predstavlja gruča kamnitih stavb okoli cerkve in osrednje zgradbe z veliko cisterno za vodo. Skromne, toda zgovorne najdbe izpričujejo življenje naselbine predvsem v 5. in 6. stol. po Kr.
Težke čase sredi 5. stol. je sv. Hieronim opisal s temi besedami: ”Dvajset let in več teče vsak dan rimska kri med Carigradom in Julijskimi Alpami. Skitija, Trakija, Makedonija, Dardanija, Dakija, Tesalija, Ahaja, Epir, Dalmacija, Prva in Druga Panonija so plen Gota, Sarmata, Alana, Huna, Vandala, Markomana, ki jih pustošijo, mučijo, plenijo. Povsod ječanje, povsod stok revežev in smrt v mnogih oblikah. Rimski svet se podira.”
Težke čase sredi 5. stol. je sv. Hieronim opisal s temi besedami: ”Dvajset let in več teče vsak dan rimska kri med Carigradom in Julijskimi Alpami. Skitija, Trakija, Makedonija, Dardanija, Dakija, Tesalija, Ahaja, Epir, Dalmacija, Prva in Druga Panonija so plen Gota, Sarmata, Alana, Huna, Vandala, Markomana, ki jih pustošijo, mučijo, plenijo. Povsod ječanje, povsod stok revežev in smrt v mnogih oblikah. Rimski svet se podira.”
5.7 Orodje, orožje, posodje in nakit iz naselbine na Ajdni
5. in 6. stol. po Kr.
Orodje nam izpričuje gospodarske dejavnosti naselbine, ki se je preživljala z obdelovanjem v dolini ležečih polj in s pašo govedi in drobnice. Živahno je bilo tudi železarstvo, saj so bili znotraj naselbine odkriti ostanki kovačnice in številnih železnih predmetov, medtem ko so bile sledi železarskih peči odkrite na sedlu nad ajdenskim grebenom.
1 Železno orodje: srp, kosa, šilo, sekača in teslo, lemež, škarje, noži
2 Puščične osti, konice in s svincem obtežena strelica
3 Keramično posodje
4–6 Zgodnjeantične bronaste okrasne zaponke, med njimi je še posebej poznana zaponka v obliki ptice, ki so jo gotovo še uporabljali v času pozne antike. V luknjicah na krilih sta bili prvotno vstavljeni očesci iz barvnega emajla.
7 Koščeno vretence
8 Železen zvonec
9 Koščena piščalka, okrašena s prečnimi zarezami
10 Keramična oljenka z reliefnim okrasom, ki jo razlagajo kot podobo molivke z dvignjenimi rokami
2 Puščične osti, konice in s svincem obtežena strelica
3 Keramično posodje
4–6 Zgodnjeantične bronaste okrasne zaponke, med njimi je še posebej poznana zaponka v obliki ptice, ki so jo gotovo še uporabljali v času pozne antike. V luknjicah na krilih sta bili prvotno vstavljeni očesci iz barvnega emajla.
7 Koščeno vretence
8 Železen zvonec
9 Koščena piščalka, okrašena s prečnimi zarezami
10 Keramična oljenka z reliefnim okrasom, ki jo razlagajo kot podobo molivke z dvignjenimi rokami
Ajdenska cerkev je dvoranska stavba z dvema prostoroma na severni strani, vhodno vežo na zahodu in polkrožno klopjo za duhovščino v prezbiteriju
Sredi klopi se je ohranil banjasto oblikovan prestol z naslonjalom za hrbet in naslonoma za roki. Pred klopjo je stal zidan in ometan podstavek oltarja. Notranjost cerkve je bila ometana in poslikana z rdečimi, sivomodrimi in črnobelimi vzorci v obliki sekajočih se krogov. Cerkev je grajena po oglejskih vzorih.
V notranjosti cerkvene stavbe je bilo odkritih enajst v tlak vkopanih grobov. Najbogatejši je bil grob ob vhodu, v katerem je bila pokopana mlada ženska s srebrnim prstanom, uhanoma in verižico. V bližini oltarnega prostora so bili odkriti ostanki koščenega relikviarija, v katerem so hranili relikvije neznanega zavetnika cerkve. V neposredni bližini so bile odkrite tudi črepinje preproste steklene čaše, svetilke.
V notranjosti cerkvene stavbe je bilo odkritih enajst v tlak vkopanih grobov. Najbogatejši je bil grob ob vhodu, v katerem je bila pokopana mlada ženska s srebrnim prstanom, uhanoma in verižico. V bližini oltarnega prostora so bili odkriti ostanki koščenega relikviarija, v katerem so hranili relikvije neznanega zavetnika cerkve. V neposredni bližini so bile odkrite tudi črepinje preproste steklene čaše, svetilke.
5.8 Najdbe z območja cerkve
5. in 6. stol. po Kr.
1 Rekonstrukcija in ostanki relikviarija
2 Steklena čaša, svetilka
3 Odlomki slikanega ometa
4–7 Uhana, srebrna verižica, srebrna zapestnica z odebeljenimi in okrašenimi konci, srebrn prstan z okrasom vrezanega križa, vse iz ženskega groba ob vhodu
8 Bronast kraguljček
2 Steklena čaša, svetilka
3 Odlomki slikanega ometa
4–7 Uhana, srebrna verižica, srebrna zapestnica z odebeljenimi in okrašenimi konci, srebrn prstan z okrasom vrezanega križa, vse iz ženskega groba ob vhodu
8 Bronast kraguljček
STEKLARSKA PEČ Z DVORIŠČA GRADU KIESELSTEIN
Tik za obzidjem poznoantičnega Karnija, na dvorišču gradu Kieselstein, so bili odkriti ostanki dveh steklarskih peči, zapolnjenih s kamenjem oblitim s steklovino. Najdbe iz ruševinskih plasti izpričujejo delovanje peči v prvi polovici 6. stol. po Kr.
Velika količina odpadnih steklarskih izdelkov kaže predvsem na to, da se je v delavnici steklo predelovalo. Nekatere zanimive podrobnosti, npr. izdelki z napako, pa vendarle govorijo tudi v prid steklopihaštva.
Velika količina odpadnih steklarskih izdelkov kaže predvsem na to, da se je v delavnici steklo predelovalo. Nekatere zanimive podrobnosti, npr. izdelki z napako, pa vendarle govorijo tudi v prid steklopihaštva.
5.9 Najdbe iz območja steklarske peči
Prva pol. 6. stol. po Kr., Kieselstein, Kranj
1–2 S steklovino oblito kamenje in številni ostanki steklarskih izdelkov, namenjenih za predelavo, med njimi je bilo največ čaš na nogi
3 Odlomki steklene čaše z vrezanim figuralnim okrasom, ki je bila prinesena kot odpadno steklo, namenjeno za predelavo. Čaša je zgodnejši izdelek visokospecializiranih steklarskih delavnic, morda iz Italije ali iz ene od številnih poznoantičnih steklarskih delavnic odkritih v Kölnu.
4 Bronast kotliček
5–7 Mala amfora, transportno posodje za vino, ki dokazuje, da ima Karnij v tem času še živahne trgovske stike s Sredozemljem.
8 Kuhinjsko posodje, izdelek domačih delavnic
9 Železno orodje
10 Železne puščične osti in konica kopja
11 Bronast prstan
3 Odlomki steklene čaše z vrezanim figuralnim okrasom, ki je bila prinesena kot odpadno steklo, namenjeno za predelavo. Čaša je zgodnejši izdelek visokospecializiranih steklarskih delavnic, morda iz Italije ali iz ene od številnih poznoantičnih steklarskih delavnic odkritih v Kölnu.
4 Bronast kotliček
5–7 Mala amfora, transportno posodje za vino, ki dokazuje, da ima Karnij v tem času še živahne trgovske stike s Sredozemljem.
8 Kuhinjsko posodje, izdelek domačih delavnic
9 Železno orodje
10 Železne puščične osti in konica kopja
11 Bronast prstan
