Pisateljica in novinarka, svetovna popotnica, ljubiteljska raziskovalka in poliglotka Alma M. Karlin (1889–1950) je na svoji življenjski poti presegla vse mogoče meje; meje telesnih omejitev, svojega spola, družbenega sloja, svoje nacionalne identitete, fizičnih razdalj, presegla je tudi meje duha časa, njene ideje so zato še danes sveže in aktualne. V letih 1919–1927 je prepotovala svet. Potovala je sama, neprekinjeno osem let in se po poti preživljala s sprotnim delom. Narava njenega potovanja jo umešča med največje popotnike vseh časov. Konec dvajsetih in v prvi polovici tridesetih let prejšnjega stoletja je kot pisateljica in popotnica doživela velik uspeh – v evropskem in širšem okviru. Sledila pa so zelo temačna leta, vse do bridkega konca. Alma M. Karlin je pokopana na Svetini. Do oktobra 2016 je na njenem grobu rastlo nenavadno drevo – drevesna razrast grmovnice trdoleske Euonymus europaeus, ki je bila takrat brutalno požagana. Botanično ime Euonymus v grščini pomeni dobrega imena oziroma imeti srečo, kar je Alma M. Karlin zelo verjetno vedela. Po pričevanju Franca Rozmana, ki jo je kot otrok srečeval na Svetini, je sama »zacahnala« prostor na pokopališču, kjer je želela biti pokopana, in tam posadila drevo.
Predstavitev monografije Neskončno potovanje Alme M. Karlin o njenem osupljivem življenju, delu in zapuščini.