Maša Sakara, Špela Prunk, Andrej Preložnik in Matjaž Novšak,
Pokrajinski muzej Koper - Museo regionale di Capodistria, UP FHŠ, Arhej, d. o. o.

ČIGAV OTROK POČIVA TU?

Grob s stičišča dveh svetov

Železnodobno prebivalstvo Tržaškega Krasa in Istre so bili Karni, Katali in Histri. Živeli so v utrjenih naselbinah na vrhu gričev, kaštelirjih, od koder so nadzorovali poti in polja. Ob morju so imeli pristaniške trgovske postojanke. Bili so v živahnih stikih s sosednjimi ljudstvi. Ženske so imele skoraj enakovredno vlogo kot moški. Skrbele so za dom, rojevale, hranile in oblačile družino, pa tudi kmetovale in bile duhovnice ter negovale versko obredje.
Pomemben del rimskega gospodarstva predstavljajo rimske vile rustike. Na fotografiji je pogled na arheološka izkopavanja poslopij vile rustike na Školaricah.
Pogled na grobišče, ki je bilo od posesti vile ločeno z limitacijskim zidom. V celoti so bile raziskane tri grobne parcele s 53 grobovi.
Rimljani so tukajšnje staroselce podjarmili v 2. stoletju pred n. št. Za časa cesarja Avgusta, pred 2000 leti, je Istra postala del Italije. Obalne posesti so si prilastili priseljenci iz Italije. Nastala so nova mesta, municipiji in kolonije, med njimi Tergeste (Trst), Parentium (Poreč) in Pola (Pulj).
Vila rustika, podeželska posest na Školaricah, je bila pred 2000 leti zgrajena sredi vinogradov in oljčnikov. Pridelano vino in olje so vozili v bližnja mesta. Prebivalci vile – bogati lastniki, najverjetneje iz Italije, preddelavci in sužnji – so bili pokopani tik ob bližnji cesti, ki je povezovala Tergeste s Polo.
Alabastrna žara je bila položena v grobnico, sezidano iz opek. Prekrivala jo je večja opečnata plošča.
Staroselsko prebivalstvo je v času obstoja vile že dodobra sprejelo rimski način življenja. V to so bili primorani, četudi je večina v istrskem zaledju še živela na kaštelirjih. Rimski priseljenci pa so se pogosto soočali s težavami kolonistov, kar se je odražalo tudi v visoki umrljivosti otrok. Žalostno zgodbo o prerani smrti potomca priseljene družine pripoveduje otroški grob št. 6 iz Križišča pri Spodnjih Škofijah z alabastrno žaro, ki je bila narejena in uvožena iz Volterre (Toskana).
slika 5
Alabastrna žara je bila pokrita s pokrovom. V njej je bila shranjena žganina desetletnega otroka.
Ženske zgodbe
Avtorji 3D modela je skupina Arctur.
Dostopnost

Na spletnih straneh uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo kakovostne vsebine. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov. več informacij

Piškoti so majhne datoteke, ki jih naložimo na vaš računalnik. Nekateri so nujno potrebni za delovanje spletnega mesta, nekateri izboljšajo uporabniško izkušnjo. Piškotki so lahko kratkotrajni ali dolgotrajni. Izbrišejo se po koncu poteka veljavnosti. Lahko jih izbrišemo tudi ročno. Naše spletno mesto uporablja piškotke, ki jih ob vašem obisku tega spletnega mesta naložimo na vaš računalnik oziroma mobilno napravo. Tako lahko prepoznamo vašo napravo, ko se z njo vrnete na naše spletno mesto, ter na ta način omogočimo boljše delovanje in uporabo spletnega mesta. Piškotke lahko popolnoma izbrišete oziroma onemogočite z nastavitvami v vašem brskalniku. Navodila se nahajajo v sekciji pomoč vašega brskalnika. V primeru, da boste piškotke popolnoma izključili, vam morda kakšna izmed funkcionalnosti na spletnem mestu ne bo delovala.

Zapri