Oži Lorber, Posavski muzej Brežice
EVROPA V EVROPI – SPRVA MIT, ZATEM CELINA
Podoba Ugrabitev Evrope je nastala kot del alegorije elementa vode
na poslikavi Viteške dvorane gradu Brežice. Delo je stvaritev mojstra Frančiška Karla Remba iz okoli leta 1703. Motiv
sodi med manj znane, čeprav je bil mit o ugrabitvi princese
Evrope med najbolj priljubljenimi od antike do danes.
Grad Brežice, danes Posavski muzej Brežice, z
Viteško dvorano in poslikavo Frančiška Karla Remba
(1675–1718) z začetka 18. stoletja
Viteška dvorana s freskami in ovalnimi slikami
Frančiška Karla Remba (1675–1718), vključenimi v
poslikavo že ob njenem nastanku ok. leta 1703. Na
dveh ovalih sta upodobljena naročnika fresk Ignac
Marija grof Attems (1652–1732) in soproga Marija
Regina grofica Attems (1659–1715), roj. Wurmbrand-Stuppach, z otroki. Danes sta izvirnika hranjena v
Joanneumu v Gradcu.
Upodabljanje mita o ugrabitvi Evrope se je začelo v antični
Grčiji, obudilo se je v renesansi in razmahnilo v baroku.
Ob splošnem poznavanju antike in temeljnih literarnih del
so bile v zgodnjem baroku posebej občudovane Ovidijeve
Metamorfoze, za njihov natis je poskrbel J. V. Valvasor
leta 1680 na Bogenšperku. Pesniška mojstrovina je navdihnila tudi naročnika poslikav brežiške Viteške dvorane
in lastnika gradu Ignaca Marijo grofa Attemsa in njegovo
soprogo Marijo Regino ter slikarja Frančiška Karla Remba.
Ugrabitev Evrope, del freske zrcalnega oboka Viteške dvorane gradu Brežice slikarja Frančiška Karla Remba (1675–1718), nastale okoli leta 1703.
Naročnika fresk Ignac Marija grof Attems (1652–1732) in soproga Marija Regina Attems (1659–1715), roj.
Wurmbrand-Stuppach, upodobljena z otroki, Frančišek Karl Remb, ok. 1703, kopija, Viteška dvorana gradu Brežice
(izvirnika: Gradec, Joanneum, Alte Galerie).
Z volutami obdana grba predstavljata rodbinska grba
Attemsov-Svetokriških s trikoničastim likom in Marije
Regine, roj. Wurmbrand-Stuppach, s stoječim zmajem
na kroni, ki bruha ogenj. Marmorni relief neznanega
kamnoseka je del nagrobnika Marije Regine grofice
Attems (Gradec, 1659 – Brežice, 1715) iz leta 1715.
Upodobitev prikazuje Evropo, feničansko princeso,
ki se je z družicami igrala
na obali Tira. Vanjo se je
zaljubil Zevs in jo v podobi
krotkega bika zvabil na
odprto morje, jo ugrabil in
odvedel na Kreto. Zaradi
ugrabitve je morala odslej
živeti v pregnanstvu, a nase
ni prevzela maščevanja. Od
gospodarja Olimpa, Zevsa,
ki jo je zlorabil, je prejela
dar nesmrtnosti. Po njej je
poimenoval del sveta, ki ji ga
je predal v varstvo.
Avtoportret slikarja Frančiška Karla Remba (1675–1718), del stenske freske,
Viteška dvorana gradu Brežice, ok. 1703.
Boginja Evropa
Boginja Evropa velja za mater Evropejcev in predstavlja jasen
arhetip – žensko energijo, energijo kreacije, ustvarjanja in rojevanja
novega. V času redefinicije kaznivega dejanja posilstva v Sloveniji in
številnih spolnih zlorab ter travmatičnih dogodkov z daljnosežnimi
uničevalnimi posledicami je treba prepoznati tudi temno plat
mita o boginji Evropi, ki je najprej smrtnica, ženska, ugrabljena in
posiljena.
»… kraljična se drzno celo je povzpela
biku na hrbet – v nevednosti, h komu zares se privija –
bog pa tedaj se polagoma s kopnega, s čvrste obale
v plitvo morje ob obrežju pomika z varljivim korakom;
dlje še od tod se poda in prek morskih širjav valovitih
nosi svoj plen: drgetaje ugrabljenka zdaj se ozira
k bregu, ki zginja za njo, in roga se oklepa z desnico,
z drugo se hrbta drži; oblačila vihrajo ji v vetru.«
(Publij Ovidij Nazon, Metamorfoze, prevod: Barbara Šega Čeh)
biku na hrbet – v nevednosti, h komu zares se privija –
bog pa tedaj se polagoma s kopnega, s čvrste obale
v plitvo morje ob obrežju pomika z varljivim korakom;
dlje še od tod se poda in prek morskih širjav valovitih
nosi svoj plen: drgetaje ugrabljenka zdaj se ozira
k bregu, ki zginja za njo, in roga se oklepa z desnico,
z drugo se hrbta drži; oblačila vihrajo ji v vetru.«
(Publij Ovidij Nazon, Metamorfoze, prevod: Barbara Šega Čeh)
