Karla Oder, Muzej Ravne na Koroškem

ŽENSKE V JEKLARSKI INDUSTRIJI

Železarstvo oziroma jeklarstvo sta že tisočletja temeljni gospodarski dejavnosti, ki predstavljata svet moških. Prva znana ženska, po ustnem izročilu povezana s plavžarstvom na Slovenskem, je bila Hema Krška (985?–1045), koroška redovnica in svetnica grofovskega stanu. Njeno ime nosi plavž na Bohinjski Beli. Iz železarske, plemiške rodbine Zoisov tudi poznamo podjetno žensko. Serafina, roj. Aichelburg (1791–1849) je po smrti moža Karla Zoisa prevzela vodenje podjetja na Gorenjskem in posodobila proizvodnjo. Po vzoru s Prevalj je uvedla angleško tehnologijo pudlanja in valjanja jekla.
slika1
Slika Rose von Rosthorn-Friedmann, avtor Gustav Klimt, 1900–1901 Vir: https://upload.wikimedia.org/ wikipedia/commons/b/b4/Klimt, 18. 3. 2021
Iz rodbine industrialcev Rosthorn, ki je na Slovenskem uvedla angleško jeklarsko tehnologijo, ko je na Prevaljah leta 1835 začela proizvajati železniške tirnice, izhaja Rose Rosthorn, por. Friedmann (1864–1919). Leta 1901 jo je upodobil avstrijski slikar Gustav Klimt v črni obleki, ki jo je simbolično okrasil z drobnimi minerali.

Leta 1960 je z Instituta »Jožef Stefan« prišla v Železarno Ravne takrat že uveljavljena strokovnjakinja za spektroskopijo Eva Perman, roj. Nauta. Veliko je prispevala k temu, da se je Železarna Ravne kosala z najboljšimi jeklarskimi laboratoriji v Jugoslaviji in Evropi.
Dr. Tatjana Večko Pirtovšek, vodja oddelka Metalurški razvoj in raziskave v SIJ Metal Ravne.
Prva ženska na čelu enega od železarskih podjetij na Ravnah na Koroškem je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja postala Ivana Klančnik. »Lento« prve doktorice znanosti s področja metalurgije v SIJ Metalu Ravne nosi inovatorka dr. Tatjana Večko Pirtovšek. Vodi oddelek Metalurški razvoj in raziskave, raziskovalno delo pa je posvetila problemu vročega preoblikovanja najtežje preoblikovanih orodnih jekel.
Z jeklarstvom in jekleno voljo so povezane tudi ustvarjalne ženske. Akademska kiparka Milena Braniselj je avtorica jeklene skulpture Forma viva (1981) na Ravnah na Koroškem in iz jekla ter stekla izdelane štafetne palice – štafete mladosti. Slednjo je leta 1979 na pot po Jugoslaviji prva odnesla Alenka Kolmančič. Olimpijsko baklo Tokio 2020, izdelano iz jekla in lesa, sta na pot po Sloveniji prvi pospremili športnici z jekleno voljo Petra Majdič in Urška Žolnir.
Z jeklarstvom in jekleno voljo so na poseben način povezane akademska kiparka Milena Braniselj, avtorica jeklene skulpture Forma viva (1981) na Ravnah na Koroškem in iz jekla ter stekla izdelane štafetne palice – štafete mladosti, ki jo je leta 1979 na pot po Jugoslaviji prva odnesla Alenka Kolmančič. Olimpijsko baklo Tokio 2020, izdelano iz jekla in lesa, sta na pot po Sloveniji prvi pospremili športnici z jekleno voljo Petra Majdič in Urška Žolnir.
Vrhunski športnici Petra Majdič in Urška Žolnir sta svečano ponesli na pot po Sloveniji olimpijsko baklo Tokio 2020.

KO ŽENSKE OPRAVLJAJO MOŠKA DELA

Ženske so že zgodaj našle zaslužek v težki industriji, rudarstvu in železarstvu. Delo doma se jim zaradi tega ni zmanjšalo. Njihovo vlogo in položaj so spremenile tudi svetovne vojne, ko so ženske hote ali prisilno prevzemale dela tudi v jeklarski industriji.
Mehanska obdelava na rezkalnih strojih v pnevmatiki Železarne Ravne leta 1970.
Ob hitrem razvoju težke industrije je država že v 19. stoletju z zakoni skušala zaščititi ženske in otroke pred pretiranim izkoriščanjem. Leta 1885 je bilo prepovedano nočno delo žensk in otrok, vendar so delodajalci zakon pogosto kršili. Zakon o zaščiti delavcev iz leta 1918 je delavkam omogočil porodniški dopust, dva meseca pred porodom in dva po njem. Z bolniškim zavarovanjem so pridobile porodniško podporo. Podjetja z več kot 100 delavci, med njimi z najmanj 25 takimi z majhnimi otroki brez varstva, so bila dolžna ustanoviti otroško zavetišče. Po drugi svetovni vojni so ženskam pri delu omogočili večjo varnost in socialno zaščito. Odprla pa se jim je tudi pot do izobraževanja in vstop v poklice, ki so bili do tedaj izključna domena moških.
Analiza mikrostruktur vzorcev jekla z digitalnim prenosnim mikroskopom v metalografskem laboratoriju v SIJ Metalu Ravne.
slika7
Delavke pri gradnji novih obratov v železarni po letu 1945.
slika8
Vlivanje serijske litine v strojni livarni Železarne Ravne leta 1959.
Ženske zgodbe
Dostopnost

Na spletnih straneh uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo kakovostne vsebine. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov. več informacij

Piškoti so majhne datoteke, ki jih naložimo na vaš računalnik. Nekateri so nujno potrebni za delovanje spletnega mesta, nekateri izboljšajo uporabniško izkušnjo. Piškotki so lahko kratkotrajni ali dolgotrajni. Izbrišejo se po koncu poteka veljavnosti. Lahko jih izbrišemo tudi ročno. Naše spletno mesto uporablja piškotke, ki jih ob vašem obisku tega spletnega mesta naložimo na vaš računalnik oziroma mobilno napravo. Tako lahko prepoznamo vašo napravo, ko se z njo vrnete na naše spletno mesto, ter na ta način omogočimo boljše delovanje in uporabo spletnega mesta. Piškotke lahko popolnoma izbrišete oziroma onemogočite z nastavitvami v vašem brskalniku. Navodila se nahajajo v sekciji pomoč vašega brskalnika. V primeru, da boste piškotke popolnoma izključili, vam morda kakšna izmed funkcionalnosti na spletnem mestu ne bo delovala.

Zapri