Odlikovanja dr. Janeza Bleiweisa

Oče slovenskega naroda

Z imenom dr. Janeza Bleiweisa, očeta slovenskega naroda, se v Kranju srečujemo vsak dan, ne da bi na to sploh pomislili. Ena od glavnih prometnic je Bleiweisova cesta, imamo njegov spomenik in rojstno hišo s spominsko ploščo.

Kranjskemu trgovcu Valentinu Pleiweissu in Tereziji roj. Smrekar se je 19. novembra 1808 rodil prvi otrok Janez. Po šolanju v Kranju in Ljubljani je odšel na Dunaj študirat medicino in veterino, leta 1832 dokončal študij medicine in leto kasneje pridobil naziv magister porodništva že s priimkom Bleiweis. Magister živinozdravilske umetnosti je postal leta 1836. V času študija je spoznal Karolino Fellner, se z njo poročil in rodil se jima je sin Karel (Dunaj, 1834–Ljubljana, 1909). V Ljubljano se je z družino preselil leta 1841.

Strokovno pot je začel kot predavatelj veterine in živinozdravilstva na Medikokirurškem zavodu ljubljanskega liceja do leta 1850, ko so zaprli licej. Leta 1856 je na Poljanah v Ljubljani skupaj z rojakom iz Čirč dr. Simonom Strupijem ustanovil Živinozdravilsko in podkovsko šolo. Dr. Janez Bleiweis je postal ravnatelj šole in predavatelj. Bil je ravnatelj porodnišnice, član Deželnega zdravstvenega sveta in član Zdravstvenega odbora mesta Ljubljane. Ukvarjal se je z izboljšanjem higienskih razmer in si prizadeval za preprečevanje različnih epidemij, zlasti kolere. Leta 1843 je izdal prvo slovensko knjigo s področja veterine Bukve za kmeta.