RazstaveUpodobitve Franceta Prešerna

Digitalna razstava

»Kedar bodem ženin, bodeš me slikal.«

Upodobitve Franceta Prešerna iz zbirke Gorenjskega muzeja in Prešernovi spomeniki v Kranju.

Franz Goldenstein, France Prešeren, 1850 — Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein, France Prešeren, olje, platno, 1850

Upodobitve Franceta Prešerna

Skozi pesmi dr. Franceta Prešerna sledimo njegovi življenjski poti in vplivu kulturnozgodovinskih razmer, v katerih je ustvarjal. Pesnikova poezija nam je razgrnila njegov značaj, njegova hotenja in hrepenenja.

Prešernova resnična zunanja podoba pa ostaja neznana, čeprav so ga poskušali upodobiti številni slikarji, kiparji, ilustratorji, karikaturisti in celo ustvarjalci stripov.

Portret, ki ga ni bilo

Anekdot in zgodb o tem, kdo vse je želel Prešerna za časa življenja naslikati in kako se je poziranju za portret izmikal, je veliko. Pesnik je imel v Ljubljani stik z mnogimi slikarji, med drugimi z Matevžem Langusom. Langusa je nekoč v šali odpravil, rekoč: »Ko se bom poročil, me boš naslikal.« Vemo, da se Prešeren ni poročil.

Portretirati se Prešeren ni maral — menda zato, ker ni imel časa več ur sedeti pri miru, morda pa je želel, da o njem po smrti govori njegova poezija in ne njegova podoba. V času Prešernovega življenja ni nastal noben njegov portret ali fotografija, zato upodobitve, nastale po smrti, prej predstavljajo njegovo osebnost in pomen kot zunanji videz.

Predstavljamo izbrane likovne upodobitve dr. Franceta Prešerna iz zbirke Gorenjskega muzeja in Prešernove spomenike iz Kranja.

Časovna črta podob

Pomikajte se — aktivni trenutek zasveti

1850

Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein

1807–1878

Prvi Prešernov portret, ki ga je naslikal ljubljanski slikar nemškega rodu Franz Goldenstein, je edini nastal po spominu, in sicer slabo leto po Prešernovi smrti. Slikar in naslikani pesnik sta se poznala, a se od leta 1846, ko se je Prešeren preselil v Kranj, nista več videvala.

Gre za oljno sliko povprečnega slikarja, majhnih dimenzij, ki pa je bila ob nastanku deležna velike pozornosti. Poznavalci so v njej videli precejšno podobnost z dejanskim Prešernovim videzom. Portret je, vsaj kar se tiče obraznih potez in bohemskega sloga, ostal osnova za mnoge kasnejše upodobitve pesnika.

1865

Franc Ksaver Zajec

1821–1888

Prvi Prešernov doprsni kip je nastal že leta 1865; izdelal ga je Franc Ksaver Zajec, v tistem času edini slovenski akademsko šolani kipar. Mavčno portretno doprsje je bilo vključeno v živo sliko Apoteoza Prešerna. Leta 1991 so ga našli in naredili več odlitkov; enega bronastega so leta 2000 postavili pred Prešernovo rojstno hišo v Vrbi.

ok. 1900

Ivan Grohar

1867–1911

Impresionistični slikar je Prešerna naslikal okoli leta 1900 ob praznovanju stote obletnice pesnikovega rojstva. Portret je v času nastanka ostal neopažen; kasneje se je celo pojavljalo vprašanje, ali je moški na sliki sploh Prešeren. Slikar se je izognil bohemski upodobitvi, a zamišljeni izraz, ki ga poudarja roka pod brado, dvome zavrača.

Ivan Grohar, domnevno France Prešeren, okoli 1900

1922

Miha Maleš

1903–1987

Slikar in grafik Miha Maleš je bil v svojem likovnem ustvarjanju izredno povezan z literarnim dogajanjem. Med portreti, ki jih je ustvaril, najdemo tudi upodobitve Franceta Prešerna. Linorez iz leta 1922, pri katerem se je Maleš zgledoval po avtoportretu slikarja Matevža Langusa, ki je takrat še veljal za portret Prešerna, kaže pesnikov profil. Grafika iz leta 1940 pa ponazarja tipično bidermajersko opravljenega Prešerna.

1927

Hinko Smrekar

1883–1942

Hinko Smrekar, avtor satiričnih ilustracij in portretnih karikatur, je bil – enako kot Maksim Gaspari – eden izmed vesnanov, ki so upodabljali Prešerna. Smrekarju se je trud umetnikov, ki so slikali Prešernove portrete, zdel brezploden, saj prav nihče ni mogel presoditi, katera Prešernova podoba se je najbolj približala resničnemu videzu pesnika.

1944

France Mihelič

1907–1998

Februarja 1945 je bil v časopisu Slovenski poročevalec izdan odlok o razglasitvi dneva Prešernove smrti, 8. februarja, za kulturni praznik. Odlok je spremljala grafika Franceta Miheliča. Očitno je, da mu je za predlogo služil Goldensteinov portret. Miheličeva grafika ima v nasprotju z Goldensteinovo monumentalni učinek.

1946–53

Božidar Jakac

1899–1989

Slikar Božidar Jakac velja za pionirja slovenske umetniške grafike. Ustvarjanju Prešernovih portretov je namenil ogromno časa, znanja in truda. Pri upodabljanju si je pomagal z Goldensteinovim portretom, s spomini sestre Lenke Prešeren in hčerke Ernestine Jelovšek ter fotografijami sorodnikov.

Jakac je Prešerna predstavljal v zreli življenjski dobi, z rahlo vzvišenim izrazom, a prepričljivo in reprezentativno. Javnost je njegove portrete sprejela z veliko naklonjenostjo.

Božidar Jakac, France Prešeren, olje, platno, 1953

1948

Maksim Gaspari

1881–1980

Maksima Gasparija, znanega po domačnostnemu izrazu, z vključitvijo ornamentike in motivov iz ljudskega izročila, štejemo med velike občudovalce Prešerna. Njegov slog se je ujemal z idealizirano podobo Prešerna, ki ga je upodobil tudi na ilustracijah, razglednicah in karikaturah. Gaspari je pesnika upodabljal v romantičnem vzdušju, mladih let in večkrat – za razliko od drugih umetnikov – dobro razpoloženega.

1949–52

Frančišek Smerdu

1908–1964

Doprsni kip Franceta Prešerna v nadnaravni velikosti stoji v Prešernovi hiši v Kranju. Slovesno so ga odkrili ob stoti obletnici Prešernove smrti, 8. februarja 1949; kipar je zanj prejel Prešernovo nagrado. Upodobitev je veljala za Prešerna – upornika, simbolnega predhodnika borcev.

Mesto Kranj je pri Frančišku Smerduju naročilo tudi monumentalni Prešernov spomenik pred Prešernovim gledališčem Kranj. Pri izdelavi je pomagal kipar Peter Loboda; odkrili so ga 28. decembra 1952.

Spomenik dr. Franceta Prešerna pred Prešernovim gledališčem Kranj

1968

Lojze Dolinar

1893–1970

Bronasti doprsni kip Franceta Prešerna stoji sredi Prešernovega gaja, nekdanjega kranjskega pokopališča. Lojze Dolinar je poprsje zmodeliral leta 1962, v bron pa je bilo ulito in postavljeno leta 1968. Pri modeliranju se je naslonil na Goldensteinov portret, a ga je močno pomladil in okrepil. Kip stoji na gotsko stiliziranem nagrobnem podstavku.

1990

Marjan Belec

1918–2001

Kranjski slikar Marjan Belec je Prešerna upodobil večkrat. Na portretu iz zbirke Gorenjskega muzeja je pesnik naslikan monumentalno, na klasičen način slikarskega portretiranja 19. stoletja. Prešeren v rokah drži svoje Poezije, njegova drža je preprosta.

Marjan Belec, Pesnik, olje, platno, 1990

2018

Jože Trobec

r. 1948

Franceta Prešerna s čepico s ščitkom je narisal slikar Jože Trobec. Pri ustvarjanju ilustracije za strip o pesniku se je oprl na spomine Prešernove sestre Lenke, ki se je spominjala, da je tako »kapo s šildom« Prešeren nosil vsak dan. Zanj jo je izdelal kranjski krznar Konrad Pučnik.

Še umetniki v galeriji

Elko Justin

1903–1966

Elko Justin, grafik, risar in ilustrator, je bil velik zbiratelj vsega, kar je zadevalo Franceta Prešerna. S šablonsko dekorativno risbo in elementi historizma je med drugim z ilustracijami opremil Roman o Prešernu avtorice Ilke Vašte. Gre za upodobitve pesnika v družbi prijateljev Matije Čopa, Andreja Smoleta ter Primičeve Julije in Ane Jelovškove.

Zaradi Justinove velike navezanosti na vse Prešernovo ne preseneča, da je pesnika upodabljal na idealizirani realističen način. Elko Justin je, tako kot Prešernova hčerka Ernestina Jelovšek, umrl na Prešernov rojstni dan, 3. decembra.

Elko Justin, Dr. Prešeren, perorisba, 1939

Drago Tršar

r. 1927

Prejemnik Prešernove nagrade, kipar Drago Tršar se je lotil tudi upodabljanja človeških figur. Od leta 1963 je modeliral blizu 80 portretov znanih slovenskih osebnosti, med njimi tudi portret Franceta Prešerna v reliefu iz brona. Tudi on se je naslonil na Goldensteinovo upodobitev pesnika.

Drago Tršar, Portret, bron, začetek 80. let 20. stoletja

Miha Kač

1942–2018

Kipar samouk Miha Kač je izdelal več kot tristo portretov osebnosti, ki so zaznamovale naš kulturni in znanstveni prostor. Že kot trinajstletni deček se je lotil upodobitve Franceta Prešerna. Portret iz zbirke Gorenjskega muzeja je nastal po Goldensteinovem portretu, a gre za močno poudarjeno idealizacijo.

Miha Kač, Dr. France Prešeren, žgana glina, 1996